REGENERATIVNA MEDICINA OZIROMA UMETNI ORGANI POSTAJAJO POMEMBA VEJA V MEDICINI IN NOVI FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Novinarka: Nataša Bolarič
Znanost na področju regenerativne medicine močno napreduje. V svetu in pri nas so že uspešno opravili transplantacijo gojenih hrustančnih celic, v praksi so pogoste regeneracije kostnih in obzobnih tkiv. Razvoj gre v smer shranjevanja lastnih matičnih celic in njihovo usmerjanje v okvarjena tkiva.
Američan Anthony Atala je v klinični študiji »izdelal« prvi umetni človeški mehur, ki lahko uspešno nadomesti pravega. Za zdaj je to edini umetni organ iz laboratorija. Miomir Knežević z Nacionalnega inštituta za biologijo meni: »Regenerativna medicina je še vedno v fazi razvoja. Napredek je očiten in v prihodnjih petih do 15 letih lahko pričakujemo veliko novih dosežkov«.
Slovenija na področju regenerativne medicine v svetovnem vrhu.
Slovenija je država z eno najdaljših tradicij na področju regenerativne medicine in tkivnega inženirstva. Kot pravi Knežević, je bila prva uspešna transplantacija hrustančnih celic pri nas opravljena le nekaj mesecev po prvi svetovni operaciji.
Leta 1995 jo je izvedel Damjan Radosavljevič na Ortopedski kliniki v Ljubljani, celice pa je pripravil Matjaž Jeras z Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Dve leti pozneje je bilo ustanovljeno podjetje Educell, ki to dejavnost uspešno opravlja več kot deset let.
Knežević pravi, da so skupaj z akademskimi partnerji ter ob podpori države in EU razvili več novih aplikacij: preprečevanje vračanja urina v ledvice (vezikouretralni refluks), nove generacije gojenih
hrustančnih celic (ChondroArt 2D, 3D), regeneracija kosti (BoneArt) in obzobnih tkiv. Razvoj gre v smeri uporabe matičnih celic in novih biomaterialov za regeneracijo.
Slovenski vojaki z organi iz laboratorija.
Njihova projekta, ki pomenita velik napredek v domači in svetovni regenerativni medicini, sta projekt razvoja novega postopka izdelave avtolognega kostnega tkivno-inženirskega nadomestka – iz bolnikovega kostnega mozga izolirajo matične celice in jih v epruveti namnožijo do želenega števila. Vsebina drugega projekta je razvoj celostne tkivno-inženirske obravnave zdravljenja akutnih poškodb na osnovi raziskav potenciala matičnih celic, ki so v tkivih odraslega človeka.
»Z raziskavami različnih virov matičnih celic bo mogoče pripraviti protokol, katere poškodbe in v kakšnem obsegu bi na osnovi odvzema ustreznega tkiva lahko zdravili pri posameznem poškodovancu. Izsledki projekta bodo uporabni za potrebe vojske, imeli pa bodo tudi širši aplikativni pomen za razvoj tkivnega inženirstva in regenerativne medicine,« pojasnjuje sogovornik (Miomir Knežević, op. prepisovalca). Oba projekta sofinancira ministrstvo za obrambo.
Razcvet čez 20 let
Sogovornik meni, da lahko kljub velikim dosežkom na področju regenerativne medicine in tkivnega inženirstva razcvet pričakujemo šele v prihodnjih 20 letih. »Pričakuje se prava revolucija pri zdravljenju številnih težkih poškodb. Shranjevanje posameznih lastnih matičnih celic in njihovo usmerjanje v okvarjena tkiva bo redna praksa več vej medicine,« pojasnjuje Knežević.
Navaja, da človeku za zdaj še ne uspe natančno nadzirati in koordinirati delovanja vseh celic – v človeškem telesu je več kot 200 tipov, zato po njegovem mnenju nadomeščanja kompleksnih organov še ne moremo pričakovati kmalu. »Mogoče pa je nadomestiti določene funkcije. Z uporabo biorazgradljivih materialov in človeku lastnih matičnih celic ni zavrnitvenih reakcij, rehabilitacija pa je hitra,« še dodaja.