Evropska komisija, je finančno podprla pet letno raziskavo Genodisc, katere cilj je razviti boljše diagnostične tehnike in izboljšati načine in učinkovitost zdravljenj bolnikov z akutnimi bolečinami v hrbtu. V raziskavi sodeluje tudi slovensko podjetje Educell - pridružen član Tehnološkega parka Ljubljana, v sodelovanju z Ortopedsko kliniko v Ljubljani.
Eden večjih zdravstvenih problemov v razvitem svetu, se nanaša na diagnostiko bolečin v hrbtu, saj le-ta še vedno ni razvita in posledično zdravljenje težav pogosto ni ustrezno. Pri 85 odstotkov bolnikov ni možno ugotoviti jasnega vzroka bolečine v hrbtenici oz. diagnoze, zaradi tega pa prihaja do velikih razhajanj v načinu zdravljenja tako med posameznimi državami kot tudi med zdravniki.
Bolečine v hrbtenici močno vplivajo na kakovost življenja bolnika samega in njegovo delovno sposobnost, posredno pa tudi na kakovost življenja njegove družine in bližnjih. Omenjen zdravstveni problem tako predstavlja ekonomsko breme celotni družbi. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je finančno podprla pet letno raziskavo z imenom Genodisc, katere cilj je razviti boljše diagnostične tehnike in izboljšati načine in učinkovitost zdravljenj. Rezultati raziskave bodo pomagali preprečiti napredovanje bolezni pri bolnikih z akutnimi bolečinami v hrbtu do stanja kroničnih težav in nesposobnosti normalnega gibanja in dela.
V raziskavo so vključeni kirurgi, zdravniki ter raziskovalci specializirani za genetiko, celično fiziologijo, regenerativno medicino, inženirstvo in računalniške analize iz Anglije, Izraela, Nemčije, Finske, Grčije, Nizozemske, Madžarske, Italije in Slovenije. Vodja Genodisc-a, priznana znanstvenica, dr. Jill Urban z Univerze v Oxfordu, je k sodelovanju povabila tudi raziskovalno skupino Educell-a - biotehnološkega podjetja in ene vodilnih slovenskih ustanov za tkiva in celice. Raziskave v Educell-u potekajo pod vodstvom dr. Nevenke Kregar Velikonja in dr. Mirjam Fröhlich, usmerjene pa so v razvoj tkivno-inženirskega nadomestka, ki bi imel potencial trajne nadomestitve odstranjenega tkiva poškodovane medvretenčne ploščice in tako predstavlja eno od možnih strategij zdravljenja. Genodisc v študijo vključuje tisoče pacientov, saj le veliko število podatkov omogoča ugotavljanje genetske povezave pri tako kompleksnih bolezenskih stanjih, kot so bolečine v hrbtenici.
Eden večjih zdravstvenih problemov v razvitem svetu, se nanaša na diagnostiko bolečin v hrbtu, saj le-ta še vedno ni razvita in posledično zdravljenje težav pogosto ni ustrezno. Pri 85 odstotkov bolnikov ni možno ugotoviti jasnega vzroka bolečine v hrbtenici oz. diagnoze, zaradi tega pa prihaja do velikih razhajanj v načinu zdravljenja tako med posameznimi državami kot tudi med zdravniki.
Bolečine v hrbtenici močno vplivajo na kakovost življenja bolnika samega in njegovo delovno sposobnost, posredno pa tudi na kakovost življenja njegove družine in bližnjih. Omenjen zdravstveni problem tako predstavlja ekonomsko breme celotni družbi. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je finančno podprla pet letno raziskavo z imenom Genodisc, katere cilj je razviti boljše diagnostične tehnike in izboljšati načine in učinkovitost zdravljenj. Rezultati raziskave bodo pomagali preprečiti napredovanje bolezni pri bolnikih z akutnimi bolečinami v hrbtu do stanja kroničnih težav in nesposobnosti normalnega gibanja in dela.
V raziskavo so vključeni kirurgi, zdravniki ter raziskovalci specializirani za genetiko, celično fiziologijo, regenerativno medicino, inženirstvo in računalniške analize iz Anglije, Izraela, Nemčije, Finske, Grčije, Nizozemske, Madžarske, Italije in Slovenije. Vodja Genodisc-a, priznana znanstvenica, dr. Jill Urban z Univerze v Oxfordu, je k sodelovanju povabila tudi raziskovalno skupino Educell-a - biotehnološkega podjetja in ene vodilnih slovenskih ustanov za tkiva in celice. Raziskave v Educell-u potekajo pod vodstvom dr. Nevenke Kregar Velikonja in dr. Mirjam Fröhlich, usmerjene pa so v razvoj tkivno-inženirskega nadomestka, ki bi imel potencial trajne nadomestitve odstranjenega tkiva poškodovane medvretenčne ploščice in tako predstavlja eno od možnih strategij zdravljenja. Genodisc v študijo vključuje tisoče pacientov, saj le veliko število podatkov omogoča ugotavljanje genetske povezave pri tako kompleksnih bolezenskih stanjih, kot so bolečine v hrbtenici.
Slika 1: Normalna (A) in degenerirana (B) medvretenčna ploščica. Vir: http://www.physiol.ox.ac.uk/genodisc/index.html
Slika 2: Tvorjenje medceličnine bogate z glikozaminoglikani – Sposobnost celic, da tvorijo z glikozaminoglikani bogato medceličnino (obarvano modro) - pomembno sestavino zdravega jedra medvretenčne ploščice, predstavlja potencial za tkivno-inženirski pristop zdravljenja degenerirane medvretenčne ploščice. Tvorjenja medceličnine bogate z glikozaminoglikani so poleg celic medvretenčne ploščice in hrustančnih celic, sposobne tudi matične celice odraslih tkiv pridobljenih iz kostnega mozga (A) in maščobnega tkiva (B). Vir: M. Fröhlich