Ortopedija

Artroza kolena, gležnja ali kolka

Kaj je artroza?

Artroza ali obraba sklepa je degenerativno stanje, kjer sklep zaradi manjših poškodb in staranja preide v stanje sicer šibkega vendar neprestanega vnetja.

Neprestano vnetje onemogoča normalno regeneracijo, zaradi česar je stanje sklepa čedalje slabše. V končnih fazah se bolezen lahko zdravi le še operativno z vstavitvijo umetnega sklepa.

Kako lahko matične celice pomagajo

Mezenhimske matične celice (MMC) imajo sposobnost diferenciacije (preobrazbe) v različne tipe celic, kot so kostne, hrustančne, maščobne, celice tetiv itd. Poleg tega imajo še pomembnejšo lastnost - sposobnost uravnavanja delovanja ostalih celic. Matične celice preko signalizacije ostalim tipom celic sporočajo, da je potrebno zmanjšati vnetje.

Ko se vnetje zmanjša, se ponovno vzpostavijo pogoji, v katerih je telo zmožno samo popravljati poškodbe. MMC tako močno upočasnijo proces degeneracije, spodbudijo celjenje in s tem vsaj za nekaj let odložijo operativno reševanje težav. Ker gre za nove terapije, še ni rezultatov, ki bi govorili o možnosti popolne izključitve operacije na dolgi rok (10-20 let).

Postopek zdravljenja

MMC so najbolj dostopne v kostnem mozgu in v maščobnem tkivu. Največ so v uporabi MMC iz kostnega mozga. Odvzem približno 60 ml kostnega mozga je relativno neboleč in se izvede v lokalni anesteziji. Postopek izolacije celic traja približno 40 min, kar pomeni, da celični pripravek pacient prejme znotraj enega posega.

Čedalje več se kot vir MMC uporablja tudi maščobno tkivo. Pri tem postopku kirurg v lokalni anesteziji odvzame 50 – 80 ml maščobnega tkiva. Tudi tu pacient prejme celični pripravek neposredno po izolaciji, ki traja nekoliko več kot eno uro.

V obeh primerih celični pripravek, ki vsebuje matične celice, druge koristne celice in rastne faktorje, kirurg vbrizga v prizadeti sklep. Po postopku ni potrebna posebna rehabilitacija, bolnik pa ravna v skladu z navodili kirurga.

Hrustančna lezija

Kaj je hrustančna lezija?

Hrustančne lezije so navadno omejene poškodbe hrustanca (ali hrustanca in spodaj ležeče kosti), ki nastanejo zaradi poškodbe pri gibanju, športu itd. Pojavljajo se tako pri mlajših kot tudi pri starejših ljudeh in jim onemogočajo kakovostno gibanje, kar dokazano poslabša splošno zdravje posameznika.

Hrustanec ni ožiljen in ima torej omejen dostop do hranil, rastnih faktorjev in regenerativnih celic, zato se izredno počasi obnavlja. Poleg tega se v sklepu razvijejo vnetne razmere, ki še dodatno onemogočajo celjenje tkiv. Če poškodba ni zdravljena, lezijo v najboljšem primeru prekrije vezivno tkivo, ki nima funkcije blaženja pritiskov in zato ob večjih obremenitvah povzroča bolečino.

Kako lahko matične celice pomagajo

Mezenhimske matične celice (MMC) imajo sposobnost diferenciacije (preobrazbe) v različne tipe celic, kot so kostne, hrustančne, maščobne, celice tetiv itd. Poleg tega imajo tudi sposobnost uravnavanja delovanja ostalih celic. Matične celice preko signalizacije ostalim tipom celic sporočajo, da je potrebno zmanjšati vnetje.

Ko se vnetje zmanjša, se ponovno vzpostavijo pogoji, v katerih je telo zmožno samo popraviti poškodbo, MMC pa lahko sodelujejo kot gradniki novonastalega tkiva. MMC tako tudi aktivno sodelujejo pri regeneraciji (pravilnemu celjenju) hrustančnega tkiva.

Postopek zdravljenja

MMC za celjenje lezij se uporablja skupaj s posebnimi biomateriali, ki jih celice uporabijo kot ogrodje za rast, telo pa jih počasi razgradi. Za hrustančne lezije se uporablja injektibilen material iz kolagena (torej se zdravljenje lahko izvede artroskopsko), za osteohondralne lezije (kjer je poškodovana tudi spodaj ležeča kost) pa material, sestavljen iz kostnega (hidroksiapatit je glavni gradnik kosti) in hrustančnega (kolagen je glavni gradnih hrustanca) dela.

Celotni postopek poteka v splošni ali spinalni anesteziji. Medtem ko kirurg čisti in pripravlje lezijo na vsaditev celic, se izvede postopek izolacije MMC, ki traja od pol do ene ure. Celični pripravek z matičnimi celicami kirurg vbrizga v material. Po operativnem postopku je potrebnih 6 tednov mirovanja, po tem času pa pacient začne z rehabilitacijo, običajno za tovrstne posege.