Hematologija

Bolezen presadka proti gostitelju - GvHD

Kaj je bolezen presadka proti gostitelju (angl. Graft versus host disease - GvHD)?

Najbolj učinkovit način za zdravljenje mnogih hematoloških bolezni (tudi nekaterih levkemij) je transplantacija kostnega mozga. V približno 30 - 40 % (skladni darovalec) oziroma 60 - 80 % (neskladni darovalec) primerov se po transplantaciji pojavi t.i. akutna bolezen presadka proti gostitelju (aGvHD), pri kateri se začne presajen kostni mozeg boriti proti prejemniku (pacientu). V večini primerov so najbolj prizadeti organi prebavila, koža, pljuča in jetra, v katerih se vzpostavi močno vnetje, ki vodi k degradaciji tkiv.

Prva linija terapij pri aGvHD predstavljajo kortikosteroidi, s katerimi se bolezen olajša pri približno 30 % bolnikov z aGvHD. Do pred kratkim so drugo linijo terapij predstavljala le biološka zdravila, ki so sicer pomagala približno 30 % bolnikov, vendar povzročajo zelo veliko hudih neželenih učinkov. Ta zdravila popolnoma zavrejo del imunskega odziva, zaradi česar veliko bolnikov trpi za okužbami, ki so glavni vzrok smrtnosti teh pacientov. V zadnjih letih je druga linija zdravljenja aGvHD postalo zdravljenje z alogenimi (darovalčevimi) mezenhimskimi matičnimi celicami.

Kako lahko matične celice pomagajo

Mezenhimske matične celice lahko izoliramo iz kostnega mozga, maščobnega tkiva, popkovnice in drugih tkiv, ki jih darovalci prostovoljno darujejo za namene zdravljenja. Med postopki gojenja v strogo varovanih in nadziranih laboratorijih se celice razmnožujejo, ker potrebujemo za terapevtski pripravek od nekaj deset do sto milijonov MMC. Tekom gojenja celice ohranijo svojo sposobnost imunomodulacije. Imunomodulacija je proces, v katerem same celice regulirajo vnetje z aktivnim spremljanjem dogajanja v okolju. S sposobnostjo prilagajanja svojega delovanja na okolje le-te delujejo precej drugače, kot biološka zdravila, ki specifično ustavijo del imunskega sistema in nimajo sposobnosti regulacije aktivnosti.

Za zdravljenje aGvHD uporabljamo alogene (darovalčeve) celice, kar pa ne privede do imunskega odziva, saj so MMC imunsko priviligirane. To pomeni, da se v tujem telesu izognejo imunskemu sistemu kljub temu, da normalno opravljajo svojo funkcijo reguliranja vnetja. Ker se celice v telesu ne zadržujejo dolgo pacient navadno prejme 3 doze celic, kar pri večini primerov zadostuje za zamejitev  bolezni.